Kaj smo se naučili



Dijaki so na delovni praksi v Španiji s strokovnega vidika spoznali celoten proces proizvodnje oljčnega olja. Najprej so spoznavali stopnje zorenja oliv in oljk na plantaži in se naučili, da na kvaliteto dreves in plodov najbolj vplivajo:
- lokacija nasada,
- podnebje,
- nadmorska višina,
- različne metode rasti nasadov,
- metode obiranja in transport sadežev do stiskalnice.




Spoznali so, kako določiti zrelost sadežev, ki je ključnega pomena za okus in kvaliteto oljčnega olja. Ročno obrane olive, ki so v najkrajšem času prenesene v stiskalnico, proizvedejo bolj kvalitetno olje, kot pa strojno obrane olive, ki so poškodovane ter niso takoj stisnjene. Martos je sicer območje v Španiji, ki nima veliko padavin, ampak dijaki so izkusili tudi deževno vreme. V deževnih dneh obiranje oliv ni mogoče, prav tako tudi stiskalnica takrat ne obratuje, saj olive stisnejo v najkrajšem možnem času in jih skladiščijo le kratkoročno, do stiskanja. Na plantaži so spoznali, kako fizično naporno je "pretepanje" oliv, še posebej po nekaj zaporednih dneh dela, vendar je bilo delo ob prijetnem druženju s preostalimi delavci - Maročani lažje.Poseben poudarek za kvaliteto oljčnega olja imajo tudi metode skladiščenja in vplivi na kvaliteto sadežev (izpostavljenost svetlobi, kisiku in toploti). Dijaki so dodatne značilnosti oljčnega olja spoznavali tudi v laboratoriju stiskalnice, kjer so merili odstotek maščob v olivah.
Okusili in naučili so se prepoznavati različne vrste oliv in oljčnega olja ter različne okuse, arome, vsebnost antioksidantov, trpežnost olupka in barvo, saj so imeli v oljarni posebno vodenje z mojstrom za oljčno olje, ki je razložil celoten postopek pridobivanja olja in njegovo klasifikacijo. Spoznali so termine ekstra deviško, deviško in navadno oljčno olje ter razliko v njihovi kvaliteti in nastanku. Naučili so se, da je zeleno oljčno olje boljše od rumenega.
Dijaki so spoznavali tudi zadnji korak pred prodajo oljčnega olja, delo v pakirnici.



Dijaki so spoznavali lokalno kulinariko (posebno navdušenje kažejo nad churrosi), tipične navade Špancev (med drugim tudi siesto) okolico mesta Martos ter si na enodnevni ekskurziji ogledali tudi Jaen, Cordobo in Granado. Navdušeno so raziskovali ulice mesta Granada in grajsko vzpetino Alhambre ter preizkušali akustiko srednjeveške arhitekture.















Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mobinost - Španija, Martos 6.dan

Slika
Ko sonce še ni vzšlo izza hribovji Martosa je zazvonila budilka in naznanila čas za zajtrk. Po jutranjem obroku je sledil odhod na plantažo. Ko so olive padale na tla se je zaslišal žvižg in vsi smo odhiteli do avtomobilov. Terenec je bil premajhen, zato smo stopili na stojišča zunaj avtomobila in se odpeljali po kratki a razburljivi poti do naslednjih oljk. Delo nas je tako izmučilo, da smo si privoščili daljšo siesto,  jutri pa sledi ogled mesta Cordoba.
Preberite več

Mobilnst - Španija, Martos (3. dan)

Slika
Torkovo jutro, mrzlo in jasno, se je razvilo v pravi spomladanski dan. Zajtrk Dulce Juanite nam je dal kreposti in moči, da smo se kot Don Kihot z mlini na veter borili z neskončnimi planjavami oljk. Po začetniškem spogledovanju je delo steklo, kot pristno špansko ekstra deviško oljčno olje. Pri tem so nam bili v izredno pomoč naši soborci Maročani, pri čemer nismo čutili nikakršne jezikovne prepreke. Maročani so oljke strojno tresli, mi pa ročno. Olive so popadale na velike mreže, ki smo jih podložili pod drevesa. Vse veje in listje, ki je popadalo z oljk med klatenjem in tresenje, sta Jan in Jakob z mrež odpihnila s pomočjo Sthilovega razpihovalnika. Kljub ne najboljši letini smo pridno polnili bele ponjave, pri čemer smo verjetno nabrali dobro tono oliv. Težko pričakovano kosilo, izpod mojstrskih rok Miguela, nam je dal vedeti, da so prehranske navade Špancev močno drugačne od naših. Bogata juha s čičeriko je bila za naše želodce kar malo premalo, zato pa nas je njegova večerja nasi
Preberite več

Mobilnost - Španija (11.dan)

Slika
Ko so nas že prvi sončni žarki prebudili, smo z nasmehom na obrazu pojedli zajtrk, saj smo vedeli, da nas danes čaka nov delovni dan in sicer delo v oljarni. Peš smo odšli do tovarne, ki je v centru mesta Martos. Tam smo se razdelili v skupine z različnimi nalogami. Nekaj dijakov je odšlo v laboratorij, kjer so merili odstotek maščob v olivah, drugi pa so spoznali delo v pakirnici. Delali smo zjutraj in popoldne. Popoldne pa nam je mojster, kot je za vino enolog, razložil celoten postopek pridobivanja olja in njegovo klasifikacijo. V oljarni predelajo dva milijona ton oliv, katerega večinoma prodajo v Italijo. Podučil nas je o terminih ekstra deviško, deviško in  navadno oljčno olje. Razliko v njihovi kvaliteti in nastanku. Prav tako nam je razložil, od kje prihaja razlika v barvi, saj je zeleno oljčno olje boljše od rumenega.
Preberite več